Runy
Citata iz Wikipedii:
"Runy sų znaky, po jednej hypoteze verojatno proizhodene iz etruškogo i grečeskogo písma. Tute znakovne systémy byle upotrěbljene v germanskyh jazykah, osoblivo v Skandinavii i na Britanskyh ostrovah, v pozdnij fazi ranne istorije (takože nazyvana protoistorija) i v rannyh srednjevěkovyh vremenah. Po norvežskyh arheologah, perve runovne nadpisi pojavljajut se v periodě meždu 250 p.n.l. i perelomom letopočtu.
Runovna abeceda byla zaměnjena latinicom, kogda hristianstvo bylo priglašeno. Arheologičny najd iz oblasti Břeclav pokazuje, že srednjeevropejsky Sloveni byle v kontakte s runami okolo roku 600 (to jest rani, čem najstarejše slovjansko písmo – glagolica).
Upotrěbljenje runovne abecedy za specijalne cěli (kako dekoracija) ostalo na selah Švedske do načatka 20. stoletja.
Původ run
Původ runovnyh zapisov jest i do dnes nejjasny. Mnoge znaky staršeho futharka sų vizualno podobne znakom latinice. Inši runy pokazujut podobnost s písmenami iz severnoitalskih, retijskih, lepontijskih i venetskih abeced iz 5. do 1. stoletja p.n.l., ktory sų vzajemno podobne i sų nasledniki staroitalske abecedy. No svęzanosť ne jest doverljivo dokazana, i prvotna hypoteza, že runy sų pojednostavjene znaky tytih abeced ili modifikacije za legče rezanje/rytje, byla pozdneje otkazana (najsilnejši argument protiv jest to, že někotory znaky run sų složenějše za rezanje, čem jih modeli). Runy možet byt razvite nezavisno ili pod slabym vplyvom, kako originelno germansko písmo (iz okolo 1.-2. stoletja n.l.?).
Runovna abeceda jest imenovana futhark/futhork (runа Ansuz raně byla izgovarana kako A, pozdně kako O), po pervyh písmenah (kako a-be-ce-da) i jest razděljena na 3 grupe (rodiny), zovene aettir (mn.) (aett jed.). Sų različne typy futharka, s malymi razlikami v oblikah písmen ili jich značenju."
Istočnik: https://cs.wikipedia.org/wiki/Runy
Isledovanje
Jest očividno, že runovna abeceda – bez obzira na jej původ – proizhodi iz Cvěta Života.
Blagodarja jej upotrěbljenju v magii i v jasnoviděnju, jej svęzanosť s Cvětom Života daje mnogo smysla.
Logika ispolzovanja Cvěta Života kako grafične reprezentacije osnovnogo šablona tute stvorene realnosti ukazuje, že vsě, ktore jest harmonično i funkcionalno, proizhodi iz Cvěta.
Sovremenny svět dnes tvori vesťi na osnově dizajna – na oko, kako se komu nravi. V najlepšem slučeji upotrěbljajut zlaty sek (bez znanija otkuda on proizhodi). No naši předki iměli glubše znanje i razuměnje svęzannosti.
Ako sobě myslimo, že runovna abeceda i latinica (obične písmena) oba imajut koreni v Cvětě Života, to ne može byt slučajnost. To pokazuje, že byl to záměr.
Někto znajeval. I s tego znanja sų byle runy tvorene.
A Cvět Života jest poznan po vsěj planeti.
